Skozi dojenčkove oči

Prvo leto v življenju otroka je z RAZVOJNEGA STALIŠČA nekaj posebnega. Je čas, ko možgani najhitreje rastejo in se razvijajo. Vsak zunanji dražljaj se vtisne vanje na motoričnem, zaznavnem in psihološkem nivoju kot pozitivna ali negativna izkušnja in za vedno zaznamuje otrokov kasnejši razvoj.

VODA je odličen medij, saj je dojenčku znana in zaradi manjše gravitacije omogoča prosto in svobodno gibanje. Občutek lagodnosti v vodi kasneje, če ga ne ohranjamo, izzveni in se prelevi v strah pred neznanim. Vzrok utopitvam majhnih otrok, ki padejo v vodo, je panika, ki otroka povsem ohromi, čeprav bi se bil sam sposoben obdržati nad vodo (eden pomembnih namenov plavalnih šol za dojenčke je poleg zabave tudi rešitev pred utopitvijo ob morebitni nesreči).

KJE? V prvih treh mesecih življenja dojenčki v zadostni meri raziskujejo vodo v domači kadi in pod tušem. Čas za prva čofotanja v bazenih pride ko držijo glavico, so telesno čvrstejši in lažje vodljivi.

Dojenčki imajo močno izražen REFLEKS POTAPLJANJA, kar pomeni, da ob stiku vode z obrazom, refleksno zadržijo sapo. Sproži ga lahko tudi pihanje v otrokov obraz. Po 6. mesecu refleks prične slabeti, prisoten je pri 90% enoletnikov (Pedroso, 2012). Poleg zadrževanja sape, se v telesu dogodijo tudi druge spremembe: upočasni se srčna frekvenca, povečata srčni iztis in prekrvavitev notranjih organov, zmanjša pa se prekrvavitev okončin. Takšno stanje občutimo kot zelo pomirjujoče.
S pihanjem v obraz dojenčka že zelo zgodaj lahko pričnemo učiti zavestne kontrole zadrževanja sape, saj občutek, da imajo stvari pod popolno kontrolo, zelo dobro vpliva na njihovo samozavest in kasnejše vedenje v vodi. Dojenčka lahko že zelo zgodaj (pri nekaj mesecih) pogojimo, da na besedni dražljaj zapre oči in usta in se pripravi na “potop”.

 

ZAKAJ JE PLAVANJE ZA DOJENČKA KORISTNO?

Več raziskav je dokazalo, da se plavajoči dojenčki bolje motorično razvijajo, imajo boljše socialne vrline in so bolj inteligentni.

  • Zaznavanje telesa: preko nežne in drobne taktilne stimulacije celotnega golega telesa možgani dobijo zelo veliko število zaznavnih impulzov, kar krepi zaznavne živčne povezave in posredno zelo dobro vpliva na zavedanje lastnega telesa
  • Motorika: dojenček zgodaj občuti svobodo prostega gibanja, razvija občutek za koordinacijo in ravnotežje in z odvzemom dela gravitacije bolj učinkovito uporablja vse mišice
  • Telesna pripravljenost: dojenček se v vodi utrudi in že zelo zgodaj razvija dobro telesno pripravljenost, z ugodnimi vplivi predvsem na delovanje srca in pljuč
  • Mentalna spodbuda: vadba v vodi je zelo dobra priložnost za zgodnje učenje razumevanja in upoštevanja navodil in povelj
  • Samozavest: v vodi se dojenček zlahka nauči določenih samostojnih veščin, npr. držanja roba bazena ali druge opore
  • Dnevni ritem: voda otroka prijetno utrudi in sprosti, kar dobro vpliva tudi na njegov apetit, spalne in prehrambene vzorce

 

ALI LAHKO ŠKODI?

Povezava med plavanjem dojenčkov in večjo pogostnostjo okužb ali drugimi težavami ni bila nikoli dokazana. Na podlagi vprašalnikov obstajajo domneve, da bi plavajoči dojenčki staršev z alergijskimi boleznimi lahko pogosteje imeli težave s suho kožo in bili bolj nagnjeni k razvoju astme in bronhitisa. Kakovostne raziskave, ki bi to potrdile, še niso bile napravljene.